Tema: Življenje osebe s hondrodistrofijo

»Videli so, da je trup večji, roke in noge pa kratke. Da imam hondrodistrofijo, so zdravniki vedeli takoj.«

»Tudi če bi bilo res vse tako črno, bi moral staršem vliti vsaj nekaj upanja. Če bi me ta zdravnik videl danes, najbrž ne bi mogel verjeti, da sem popolnoma samostojna.«

»Lahko sem sama, če želim, ali pa v družbi. Moja družina je pridna, delavna in poštena. Ponosna sem nanje.«

»Bolj me nekje odrivajo, bolj se porinem v ospredje.«

»Raje vidim, če mi kdo reče majhna Darja, majhna ženska, kar koli...«

»Ker mi nekdo, ki dobro ve, kako mi je ime, reče: 'Tamala, pridi sem!' me to prizadene. Ker mi ne reče tega, ker sem mlajša, ampak ker sem majhna.«

»Marsikdaj kakšnega izdelka z višje police ne kupim, saj mi je nerodno ves čas prositi za pomoč.«

»Marsikdaj kateri rečem, naj pove šefu, da je morala pomagati meni in ji zato morda ni uspelo vsega postoriti.«

»Ti ne moreš imeti visokega moškega, moraš si poiskati nekoga sebi primernega. Še marsikdo drug mi je rekel, da moram biti z nekom takim, kot sem sama ... Zakaj pa ne bi mogla imeti visokega moškega? To je predsodek.«